Raziskovalno delo je usmerjeno v proučevanje bioloških mehanizmov staranja z osrednjim poudarkom na vlogi oksidativnega stresa pri celičnih in molekularnih procesih. Oksidativni stres predstavlja neravnovesje med tvorbo reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) in antioksidativnimi obrambnimi mehanizmi organizma, kar vodi v poškodbe makromolekul, vključno z DNA, lipidi in proteini. Naše raziskave se osredotočajo na detekcijo in kvantifikacijo prostih radikalov ter kovinskih ionov, ki katalizirajo oksidacijske reakcije po Fentonovem mehanizmu. Pomemben del raziskovalnega dela predstavlja tudi proučevanje učinkovin, ki zmanjšujejo oksidativni stres. Med njimi posebno pozornost namenjamo naravnim in sintetičnim antioksidantom, njihovi učinkovitosti ter interakcijam z reaktivnimi kisikovimi zvrstmi in kovinami.  Poleg biokemijskih vidikov raziskujemo tudi vplive okoljskih dejavnikov, ki prispevajo k povečani oksidativni obremenitvi organizma. Ukvarjamo se z ocenjevanjem tveganj za zdravje ljudi pri izpostavljenosti različnim okoljskim polutantom z oksidirajočimi učinki, kot so težke kovine (npr. svinec, kadmij, baker, železo), klor in njegovi oksidacijski stranski produkti ter fosfati, prisotni v pitni vodi. Celovito povezovanje znanj s področja biokemije, toksikologije in okoljske znanosti omogoča boljše razumevanje kompleksne povezave med oksidativnim stresom, staranjem in vplivi okolja.

Raziskovalno delo poteka v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani.

Raziskujemo adhezijo mikroorganizmov na medicinsko relevantnih površinah kot so ortopedski in dentalni implantati. Študij poteka tudi na površinah v živilski tehnologiji in na sadnih površinah. Površine modficiramo z namenom zmanjšanja stopnje adhezije mikororganizmov. V vseh primerih najprej naredimo karakterizacijo površin tako, da izmerimo hrapavost, hidrofobnost in elektrostatski potencial. Nazadnje izmerimo stopnjo adhezije za določeno površino adevatnih mikroorganizmov.

Oprema: profilometer, tenziometer, PCD, SEM (Jožef Stefan Institute)

Raziskovalno delo na področju varne hrane je usmerjeno v proučevanje tveganj za zagotavljanje varnosti hrane z vsemi higienskimi programi in živilskimi standardi. Skrb za zdravje ljudi je eden izmed glavnih ciljev razvitih dežel in je v neposredni povezavi z zagotavljanjem zdravstveno ustreznih živil. naše raziskave se osredotočajo na preučevanje stanja na področju obvladovanja varnosti hrane vzdolž agroživilske verige. Uporabljamo različna kvantitativna in kvalitativna metodološka orodja (metoda meta-analize, anketne raziskave, metoda opazovanja, strukturirani in nestrukturirani intervjuji, objektivna metoda ocene higienskega stanja). Pomemben del raziskovalnega dela je usmerjen na področje človeških virov, ki ima po izsledkih tujih in naših raziskav največji vpliv na varnost hrane, pri čemer še posebej izstopa nezadostno usposobljen posameznik. Na vseh analiziranih stopnjah verige so ugotovljene pomanjkljivosti pri razumevanju in obvladovanju dejavnikov tveganj za zdravje, pri čemer so mikrobiološki dejavniki tveganja najbolj v ospredju. Med elementi, ki vplivajo na učinkovitost sistema HACCP velja izpostaviti vedenje zaposlenih, ki pri delu prihajajo v stik z živili. Njihovo vedenje je posledica kompleksnih interakcij med organizacijsko klimo v podjetju, stopnjo zadovoljstva z delom, delovnimi pogoji ter z medosebnimi odnosi na delovnem mestu. Slednje obravnava aktualno področje imenovano »kultura varnosti hrane«, preko katerega preučujemo individualne in organizacijske elemente, ki so lahko vzrok (ne)učinkovitosti sistema HACCP v praksi. Organizacijsko klimo in človeka, ki vstopa v verigo je zato potrebno obravnavati enakovredno kot ostale dejavnike tveganj. Raziskave usmerjamo tudi na zadnji člen v verigi – potrošnik, ki je glede na rezultate različnih raziskav nezadostno informiran o načinih varne priprave hrane doma, kar lahko izniči vse predhodno vzpostavljene preventivne ukrepe. Zato je za raziskovanje področja varnosti hrane potreben multidisciplinaren in inovativen pristop, ki bo v agroživilski verigi sposoben učinkovitega in hitrega odzivanja na spremembe v okolju. V zadnjem obdobju raziskujemo tudi načine zmanjšanja odpadne hrane in varno ponovno uporabo le-te.

Raziskovalno delo poteka v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani.